Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Kako delujejo gumijaste radirke? Ni tako preprosto, kot morda mislite
Ali veste, kaj so ljudje za popravljanje besedila uporabljali pred iznajdbo radirk? Kako radiranje v resnici deluje? In od kod pravzaprav prihaja izraz radirka?
Dolgo preden smo ljudje iznašli tipko "delete" na tipkovnici, smo napake v besedilih popravljali ali brisali na različne načine.
Najpogostejše je bilo drgnjenje pisalne površine ali pa prekrivanje napačnega zapisa.
V starem Egiptu so pisarji napake popravljali tako, da so s posebnim strgalom zdrgnili črnilo s papirusa.
Podobno tehniko so uporabljali tudi pisarji v srednjem veku pri pisanju na pergament.
Z iznajdbo svinčnikov ter uporabo papirja se je tehnika v bistvu ohranila, v slovenščini pa zanjo uporabljamo izraz "radiranje".
Izraz izhaja iz nemškega glagola "radieren", ki pomeni "radirati".
V nemškem jeziku pa se je ta glagol pojavil v 15. stoletju kot izposojenka iz latinščine, natančneje glagola "rādere", ki pomeni "strugati, strgati, praskati, gladiti, čistiti", razlaga Etimološki slovar slovenskega jezika.
Iz glagola "radirati" se je razvila tudi beseda "radirka".
Na kratko o zgodovini radirke
Preden so iznašli pravo, gumijasto radirko, so ljudje za brisanje svinčnika uporabljali koščke kruha. To je bilo običajno še v 18. stoletju.
Prava gumijasta radirka pa je bila povezana z odkritjem, da lahko kos naravne gume učinkovito zbriše sledi grafitnega svinčnika.
To je prvi opazil angleški znanstvenik Joseph Priestley leta 1770. Ko se je o njegovem odkritju razvedelo, ni minilo dolgo, ko je angleški podjetnik Edward Nairne v tem videl poslovno priložnost in začel podajati prve radirke iz naravne gume.
Te zgodnje radirke pa niso bile idealne, saj so hitro razpadale in smrdele.
Velik napredek je prišel leta 1839, ko je Charles Goodyear razvil postopek vulkanizacije gume, zaradi katerega je guma postala trpežnejša in primerna za množično izdelavo radirk.
Čeprav se morda zdi čudno, pa je na prvi svinčnik z radirko bilo treba kar dolgo čakati. Prvi je iznajdbo patentiral Američan Hymen Lipman šele leta 1858.
Danes so radirke izdelane tudi iz sintetičnih materialov, o gumijastem izvoru pa priča tudi izraz, ki ga zanje uporabljajo nekateri pri nas še danes: gumica.
Delovanje radirk temelji na privlačnosti
Kako pravzaprav delujejo radirke? Presenetljivo zapleteno, piše portal Popular Science.
"Ko s svinčnikom pišete po papirju, se drobni delci ogljika odluščijo in ostanejo na papirju – to je tisto, kar pusti sled svinčnika," je za portal pojasnil dr. Joseph A. Schwarcz, profesor kemije na univerzi McGill v Montrealu, Kanada.
Odluščeni delci pa niso ujeti le med vlakni papirja, ampak ostanejo tudi na površini lista zaradi zelo šibke privlačnosti med molekulami.
Tu nastopi radirka.
Ko z gumijasto radirko povlečemo preko grafitne sledi, guma močneje privlači grafit kot papir in grafitni delci "skočijo" s papirja na gumo.
"Prisoten je tudi rahel abrazivni učinek, pri katerem s trenjem premikate in odstranjujete delce grafita," dodaja Schwarcz.
Ta proces nekoliko obrablja tudi papir, kar pojasnjuje, zakaj obstaja toliko različnih vrst radirk; mehkejše radirke so običajno nežnejše do papirja, trše pa so praviloma bolj vzdržljive in natančne.
Skrivnost modrega dela popularne radirke
Še še spomnite rdeče modrih radirk? Včasih so bile zelo popularne, v trgovinah pa jih lahko še vedno najdemo.
Toda ali veste, čemu služita modri oziroma rdeči del?
O tem si lahko preberete v našem članku "Veste, čemu služi modri del radirke? Ni za brisanje kemičnega svinčnika".
Zakaj radirka grafit privlači močneje kot papir
Za bolj natančno razlago privlačnosti med gumo in grafitom pa je treba pogledati globlje – v atomsko strukturo.
Ko pišete s svinčnikom, grafit ostane na papirju zaradi privlačnih sil, ki se imenujejo Van der Waalsove sile.
Te so posledica električnih nabojev v molekulah grafita in papirja.
Molekule imajo namreč po atomih razporejene drobne električne naboje, ki so lahko pozitivni ali negativni.
Pozitivni in negativni napoji se med seboj privlačijo, sile, s katerimi se tako nabite molekule privlačijo, pa so prav Van der Waalsove sile.
"Tako ima papir molekule z negativnimi naboji, ki privlačijo pozitivno nabite dele grafita," pojasnjuje Schwarcz.
Toda privlačnost med grafitom in papirjem je precej šibka.
Če po grafitni sledi podrgnete z radirko iz gume, trenje prekine privlačnost med grafitom in listom, grafit, ki je bil prej na papirju, pa se oprime radirke.
Zato je del radirke, s katerim brišemo grafit, velikokrat umazan.
Bodo radirke "deletirane"?
Danes, ko velik del sodobnega življenja poteka pred zasloni, svinčnik in radirka še vedno vztrajata.
Veliko ljudi v vsakdanjem življenju še vedno uporablja dobri stari papir in svinčnik. In ker se je motiti človeško, potrebujejo radirke.
Študenti, umetniki, pisarniški delavci in mnogi drugi ljudje jih vsako leto kupijo na milijarde in prav nič ne kaže, da se bo to – kljub vse bolj ekraniziranemu življenju – kmalu spremenilo.
Po podatkih Data Intelo, je trg z radirkami leta 2025 bil vreden okoli 2,8 milijarde dolarjev (2,4 milijarde evrov), do leta 2034 pa naj bi njegova vrednost narasla na 4,3 milijarde dolarjev (okoli 3,7 milijarde evrov).
Po različnih ocenah na svetu leto prodajo med 5 in 15 milijardami radirk.
Pa vi? Ali še kdaj uporabite radirko?
Veseli bomo, če boste odgovorili na vprašanje spodaj. Če vam ga aplikacija ne naloži, lahko nanj odgovorite na tej povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
